ŠEPETALEC SLONOM

Življenje za nežne tajske velikane

Ko sloni vidijo vodo ni nobenega zadrževanja! Pred nekaj trenutki je trop v eni vrsti lagodno tekel proti jezeru, nato pa nenadoma po bregu navzdol in že so bili v hladni vodi. »Čas kopanja je pravi vrhunec dneva za slone,« pojasnjuje Somchat Changkarn. Tajski mahout je že 17 let zaposlen v centru za zaščito tajskih slonov (TECC) v Lampangu. Da bi obiskovalcem centra olajšali delo, se 40-letnik imenuje na kratko Dang. Ima dva otroka in je zdaj glavni mahout, ki skupaj z ostalo ekipo skrbi za 111 slonov. Center je približno 80 km jugovzhodno od glavnega mesta province Chiang Mai na severu Tajske. Center pokriva veliko divje območje, polno gostih gozdov in bujnih zelenih gričev.

Mahouti so izurjeni pastirji slonov, ki lahko s preprostimi ukazi, kretnjami in dotiki usmerjajo te sive velikane. »Nihče ne pozna slonov tako kot izkušen mahout,« pravi Dang. »Natančno lahko beremo njihovo govorico telesa, ki nam pove, kako se žival v tistem trenutku počuti in kaj potrebuje, in ko je čas za osvežilno kopel v jezeru, nam to tudi povedo. Postanejo nemirni in to nam kaže, da se želijo spustiti v vodo.«

Čofotanje v jezeru je nega kože

Pri kopeli ne gre le za dobrodošel hladilni učinek za slone. Pravzaprav so posledice za nego kože veliko bolj pomembne. »Zato je kopanje v jezeru del njihove dnevne rutine,« pojasnjuje Dang. Tu si sloni sperejo blatno skorjo, ki so jo naredili v več »peščenih kopelih«. S peskom se zaščitijo pred soncem, pregrevanjem in dražečimi insekti.

Tajska – domovina slonov

Vsakodnevno življenje ljudi in slonov je na Tajskem tesneje prepleteno kot kjerkoli drugje na svetu. Do leta 1917 je državna zastava vsebovala celo belega slona, ​​ki je simboliziral absolutno monarhijo. Rojstvo belega slona (pogosto albino ali »normalnih« slonov s svetlejšimi madeži pigmenta na ušesih ali čelu) je veljalo za dobro znamenje za vladarja tistega časa. Še danes bela teleta samodejno preidejo v last tajske kraljeve družine in po legendi je bila ena od Budovih inkarnacij v obliki belega slona. Mnogi Tajci verjamejo, da je na mejah države upodobljena glava slona. »Čelo« tvori mejo s sosednjim Mjanmarom na severu, »deblo« pa se razteza do Andamanskega morja na zahodu in se potopi v Tajski zaliv na vzhodu.

Delovne živali brez dela

Na žalost zgodovina teh nežnih velikanov vključuje tudi njihovo dolgoletno uporabo v vojni in za vleko več ton težkih drevesnih debel skozi goste tajske gozdove. Leta 1989 je bila sečnja na Tajskem prepovedana, kar pomeni, da so številni sloni postali presežek. Od takrat naprej so sloni služili kot turistične atrakcije in s prevozom popotnikov skozi džunglo na pohodniških turah – pogosto so živeli v slabih razmerah. K sreči se miselnost glede tega že dolgo spreminja: tajska vlada je ogromna območja razglasila za ohranitvena območja, spodbuja zeleni turizem in proaktivno ozavešča ljudi. Tukaj bogastvo strokovnega znanja, ki ga imajo mahouti, resnično pride do izraza. Na Nacionalnem inštitutu za slone (NEI), ki je del tajskega centra za ohranitev slonov v Lampangu, mahouti skupaj s Taweepokejem Angkawanishem, vodjo programa za ohranitev slonov, skrbijo za bolne ali osirotele slone ter slone, ki so se jim odrekli njihovi bivši lastniki. Notranja bolnišnica slone zdravi brezplačno, financira pa jo tajska vlada in dohodek od ekoturizma na zemljišču centra. Med zdravljenjem za vsakega slona skrbi njegov dodeljeni mahout. »Obdobje okrevanja pogosto traja dva ali tri mesece in v tem času skušamo mahoute čim bolje izobraziti, da bi se izognili prihodnjim zdravstvenim težavam slonov,« pojasnjuje Taweepoke Angkawanish. "Pokažemo jim, kako pravilno skrbeti za slone."

Higiena je odločilen dejavnik pri zadrževanju domačih slonov.

»Sloni pogosto zbolijo, ker so v umazanih hlevih,« pojasnjuje Dang. »Živali morajo jesti z umazanih tal in se tako okužijo z boleznimi. Mnogi sloni prav tako niso deležni zadostne oskrbe.« Živali morajo biti čiste, da preživijo. V Lampangu osebje vsak dan uporablja visokotlačni čistilnik z vročo vodo, da slonje hleve in odprte prostore očisti trdovratne umazanije. Majhni slončki se tudi nežno oprhajo z vrtno cevjo. "Številni lastniki slonov se ne zavedajo, kako pomembno je vsak dan očistiti okolje živali," poudarja Dang.

V Lampangu imajo zaradi skladnosti s to politiko veliko prednost. Vsako leto se namreč skotita do dva slona, ​​kar pomeni, da center pomembno prispeva k ohranjanju vrste. »Tajska brez slonov? Tega si preprosto ne morem predstavljati,« zamišljeno pravi Dang. »Zame ni lepše živali od slona. So osupljivo pametni in zelo družabni. Skrbijo drug za drugega in vsak slon ima svojo edinstveno osebnost. Zaradi tega so veliko bolj podobni nam ljudem, kot se marsikdo zaveda.«

PET DEJSTEV O TAJSKI

• Kraljevina Tajska pokriva površino 513.115 km². Glavno mesto je Bangkok.
• Tajci obožujejo svojega kralja. Njegove slike boste našli povsod.
• Ta država jugovzhodne Azije meji na Mjanmar, Laos, Kambodžo in Malezijo.
• Državno himno predvajajo vsak dan na tajski televiziji, radiu in v javnih zgradbah ob 8.00 in 18.00. Ko slišijo himno, ljudje za trenutek obstanejo – preden se vrnejo v normalno življenje.
• Glavni pridelek v državi je riž.