Čiščenje in vzdrževanje naravnega kamna
Naravni kamni enakega ali podobnega videza imajo lahko zelo različne tehnične lastnosti, predvsem glede občutljivosti na alkalije ali kisline, trdnosti in vpojnosti vode. Ti dejavniki določajo, kateri kamen je primeren za kakšen namen in kako ga je treba vzdrževati, da bo dolgo obdržal svoj videz. Pred čiščenjem morate torej temeljito poznati lastnosti kamna glede na mineralno sestavo in površinsko obdelavo ter uporabo.
Poznavanje lastnosti naravnega kamna
Naravni kamni se uporabljajo na številnih različnih področjih, tudi v industriji, v vrtnarstvu, na fasadah, v umetnosti, za zidanje ali notranjo opremo, kjer se pogosto uporabljajo kot talne obloge. Najprej jih izkopljejo v kamnolomih in razžagajo na velikost pri obdelavi kamna. Njihove površine so nato obdelane z metodo strojne obdelave – poliranje, žganje, brušenje ali peskanje. Noben umetni material nima takšne raznolikosti barv in površin. Naravni kamni enakega ali podobnega videza imajo lahko zelo različne tehnične lastnosti, predvsem glede občutljivosti na alkalije ali kisline, trdnosti in vpojnosti vode. Ti dejavniki določajo, kateri kamen je primeren za kakšen namen in kako ga je treba vzdrževati, da bo dolgo obdržal svoj videz.
Naravne kamne lahko razvrstimo v stopnje trdote glede na kriterije tehnične obdelave: trde kamnine (gnajs, granit, kvarcit, bazalt in gabro), srednje trde kamnine (marmor, solnhofenski apnenec, jurski kamen in serpentin) in mehke kamnine - z apnom vezane (peščenjak, tras in skrilavec). Ta razvrstitev pomaga oceniti mehansko obremenitev kamnov. To ni pomembno samo za njihovo obdelavo, ampak tudi za njihovo čiščenje. Vse trde kamnine imajo na primer podobne kemične lastnosti – običajno so odporne na praske in alkalije. Zato se pogosto uporabljajo na zunanjih območjih, kjer so izpostavljeni velikim obremenitvam. Nasprotno pa so mehke kamnine bolj občutljive in se jih zato izogibajte čiščenju s trdimi krtačami, ki lahko hitro povzročijo praske.
Na zahteve po čiščenju vpliva tudi način obdelave kamna. Polirane talne obloge iz srednje trdega kamna lahko postanejo mat, če uporabljamo alkalna čistila s pH vrednostjo nad 12 s pretirano trdimi krtačami/blazinicami.
Pravilno čiščenje in vzdrževanje talnih oblog iz naravnega kamna je bistvenega pomena, če želimo, da bo kamen dolga leta ohranil svoj značilen videz. Pred čiščenjem morate torej temeljito poznati lastnosti kamna glede na mineralno sestavo in površinsko obdelavo ter uporabo. Obraba in umazanija na kamnu sta tesno povezana s temi dejavniki.
Poznavanje osnov – kot so vrsta kamna in njegove lastnosti – pomeni, da se je mogoče izogniti napakam pri čiščenju in vzdrževanju ter njihovim neželenim posledicam (vključno z motnostjo, madeži in barvnimi odstopanji).
Preprečevanje poškodb talnih oblog
Naravne kamne z nizko stopnjo trdote, kot je marmor, je razmeroma enostavno opraskati. Za zaščito talnih oblog v sprejemnih dvoranah je na primer smiselno navzgor vgraditi sistem za lovljenje umazanije, da bo prodiranje grobe umazanije, kot sta pesek in drobno kamenje, čim nižje. To območje mora biti dovolj veliko in mora meriti od šest do osem korakov. Tudi pri rednem čiščenju je smiselno začeti v predgradbenih prostorih, saj večino umazanije v objekte vnesemo peš.
Ali je treba naravni kamen čistiti ročno ali strojno?
Odvisno od velikosti talne obloge, ki jo želite očistiti, in tega, kako polna je talna obloga s predmeti in pohištvom, bo stroškovno učinkovitejša uporaba profesionalnega čistilnega stroja kot ročne metode čiščenja, začenši s površine približno 100 kvadratnih metrov. To je zato, ker lahko stroji očistijo večje površine v krajšem času in tako povečajo produktivnost. Da ne omenjamo dejstva, da se z različnimi rezervoarji za svežo in umazano vodo zmanjša tveganje navzkrižne kontaminacije in uporabniki ne pridejo v stik z umazano vodo. Poleg tega so uporabniki manj fizično obremenjeni. Zahvaljujoč natančno nastavljivemu kontaktnemu pritisku ščetke je mehanizem mogoče zelo natančno prilagoditi zahtevam čiščenja. Sesalna funkcija poskrbi, da se umazana voda ponovno posesa in da se tla takoj po čiščenju posušijo in po njih lahko spet hodite. Čistilno-sesalni stroj z valjčno tehnologijo je še posebej primerna rešitev za klesane/teksturirane talne obloge iz naravnega kamna, saj valjčne krtače odlično prodrejo v teksturo površine talne obloge in fuge, da zrahljajo umazanijo. V tem primeru ima nezmožnost drsenja brisalne naprave po teksturiranih tleh pri mokrem brisanju in posledično hitro obrabo čistilnega tekstila škodljiv učinek.
Morda bi bilo vredno uporabiti ročno čistilno opremo – kot je stroj za brisanje velikih površin – za majhna območja, tista, napolnjena s predmeti in pohištvom, ter težko dostopna območja. Poleg tega ima ročno čiščenje prednost, ko gre za čiščenje čisto do roba.
Vzdrževalno čiščenje talnih oblog iz naravnega kamna
Vzdrževalno čiščenje je ponavljajoče se čiščenje, ki ga je treba izvajati v določenih časovnih intervalih, na primer tedensko.
Vedno obstaja možnost brisanja in zbiranja prahu, še posebej na poliranih tleh iz naravnega kamna, ta način čiščenja pa je primeren za odstranjevanje grobega prahu. Vendar pa se na splošno mokro čiščenje uporablja predvsem za tla iz naravnega kamna.
Pri vzdrževalnem čiščenju talnih oblog iz naravnega kamna lahko njihov prvotni videz ohranite z uporabo ustreznih čistil za brisanje ali čistil za sijaj tal. Pomembno je, da se izogibate nanosu prevelikega odmerka, ker lahko postanejo vidne sledi brisanja, zlasti na brušenih ali poliranih tleh. Posledica tega je tudi nastajanje teles čistilnih sredstev, ki dajejo talnim oblogam mat videz. Ker lahko kamni zaradi procesa nastajanja vsebujejo kovinske okside, obstaja nevarnost nastanka rje pri prekomernem mokrem brisanju ali če je voda predolgo na površini.
Globinsko/intenzivno čiščenje naravnega kamna
Pri globinskem čiščenju odstranimo trdovratno umazanijo in/ali obrabljene zaščitne premaze ali druge ostanke, ki lahko kvarijo videz površine. Globinsko čiščenje se praviloma izvaja le v daljših časovnih intervalih.
Če se tla iz naravnega kamna ponovno polagajo, je najprej potrebno globinsko čiščenje, da odstranimo morebitno trdovratno umazanijo, ki je nastala med gradbenimi deli.
Prvi korak je, da odstranite ohlapno grobo umazanijo tako, da jo pometete ali posesate. Trdovratne umazanije, kot so laki in barve, odstranimo z leseno lopatico ali rezilom. Disperzijske barve lahko enostavno odstranite z alkalnim globinskim čistilom. Alkalno globinsko čistilo nanesite v nerazredčeni obliki, pustite delovati približno pet minut in zdrgnite z zeleno ročno blazinico. V primeru skrilavca, ki je občutljiv na alkalije, uporabite samo mehansko metodo z leseno lopatico ali rezilom. Ostanke mavca in malte lahko odstranite z lopatico. Ker malta vsebuje kremenčev pesek, morate biti še posebej previdni, da ne povzročite prask na močno poliranih površinah.
Odstranjevanje cementnega filma
Fugiranje talne obloge iz naravnega kamna običajno pusti za seboj cementni film. Ta film lahko odstranite po predhodnem temeljitem spiranju talne obloge s kislim čistilom. Predhodno na neopaznem mestu preizkusite reakcijo talne obloge (morebitne spremembe barvnega odtenka) na kislo čistilo. Pred začetkom dejanskega postopka čiščenja je treba površino, ki jo želite očistiti, predhodno navlažiti s čisto vodo, tako da so spoji nasičeni z vlago in jih kislo čistilo ne poškoduje (vrednost pH 0,7).
Posebno pozornost je treba nameniti talnim oblogam, ki so občutljive na kisline, kot so marmor, jurski kamen, solnhofenski apnenec in travertin. Za kislo globinsko čiščenje je zato priporočljivo, da uporabite čistilno-sesalni stroj z valjčno tehnologijo v enem koraku. Čistilna flota se nanese na tla, površina se skrtači in v istem koraku takoj odsesa umazano vodo. To zagotavlja, da je kisla čistilna raztopina v stiku z naravnim kamnom le nekaj sekund in ne povzroča kemičnih opeklin. Ta postopek ni mogoč pri stroju z enim diskom, ker nima sesalne funkcije in bi kislo čistilo predolgo ostalo na površini, preden ga ponovno posesa sesalnik za mokro in suho sesanje.
Cementni film se brez težav odstrani zahvaljujoč visokokakovostni mehaniki valjčne tehnologije (kontaktni pritisk: 210 g/cm², 1100 vrt/min), ki deluje na tla brez negativnih posledic. Pri posebej trdovratni umazaniji je treba ta postopek večkrat ponoviti. Za gladke/polirane površine je priporočljivo, da uporabite zelene valjčne blazinice (visoka trdota). Medtem je za klesane/teksturirane površine priporočljivo, da čistite z rdečimi standardnimi ščetkami ali oranžnimi ščetkami z različnimi višinami ščetin.
Za kislinsko odporno talno oblogo, kot je granit, je mogoče uporabiti dvostopenjsko metodo. To pomeni, da se kisla čistilna raztopina najprej nanese na tla brez sesalnega sistema. Med kontaktnim časom približno pet minut se čistilno-sesalni stroj z valjčno tehnologijo večkrat vodi od ene strani do druge po površini in med tem drgne tla. Drugi korak je sesanje umazane vode. Talno oblogo nato splaknemo s čisto vodo, dokler ni nevtralizirana.
Sanacija apnenih kamnov
Ko gre za obnovo kamnov, vezanih z apnom, kot je marmor, zadnja leta prevladuje metoda poliranja z diamantnimi blazinicami. Da bi dosegli prvotno polirano končno obdelavo, je treba enodiskni stroj ali čistilno-sesalni stroj z diskasto čistilno glavo 10- do 15-krat v dveh do treh korakih voditi po talni oblogi z diamantnimi ploščicami različnih granulacij (groba, srednja, fina). Pri tem postopku ne smete uporabljati čistilnih sredstev, samo čisto vodo. Med koraki morate odstraniti apnenčasto blato z blazinic, tako da jih temeljito izperete.
Vendar je priporočljivo predhodno globinsko čiščenje, da varno odstranite umazanijo, zaščitne površine, madeže vodnega kamna in cementni film.
Ponovno poživite stare zaključne premaze z visokim sijajem s kristalizacijo
Sčasoma bo neprekinjena uporaba talnih oblog iz poliranega kamna, kot je marmor Carrara, pustila praske in sledi. Sijajni zaključek bo prizadet, talna obloga pa bo postala grda in bo imela mat videz. Tla se hitreje umažejo, zato so potrebni večji napori pri čiščenju. Za boj proti temu trendu in za oživitev prvotnega visokega sijaja bo potrebna kristalizacija kamna. Izbirate lahko med dvema metodama kristalizacije, odvisno od zahtevane stopnje površinskega sijaja.
Prednosti kristalizacije
Kristalizacija daje sijajni videz, daje vtis čistosti in ohranja značaj kamna. Površina je tudi utrjena in zgoščena v mikro območju, kar je povezano s povečano odpornostjo. Poleg tega površina ostane zračna, tako da lahko preostala vlaga uide.
Posledica tega je
- visokokakovostna površinska obdelava, ki traja dlje časa,
- zmanjšano ponovno naoljenje,
- bistveno bolj učinkovito vzdrževalno čiščenje,
- dosledno visoka kakovost čiščenja,
- večja stroškovna učinkovitost pri čiščenju in vzdrževanju.
Dodatne metode za izdelavo sijočih tal iz naravnega kamna
Metoda 1: izdelava visokega sijaja s tehnologijo stroja z enim diskom in prahom kristalizacijskega sredstva
Za vse visokosijajne apnenčaste talne obloge je priporočljivo, da uporabite visokosijajni kristalizator v prahu z enodisknim strojem. Ta metoda obdelave daje talni oblogi "voden sijaj", hkrati pa povečuje njeno odpornost proti obrabi. V ospredje so postavljene tudi barve in zrnatost. Poleg tega dejstvo, da so bila tla obdelana, olajša vzdrževalno čiščenje. Če so tla pravilno vzdrževana, se visok sijaj ohrani dolgo časa.
Priprava:
Uporaba počasi delujočega enodisknega stroja (180 vrt/min) v tem procesu kristalizacije se je izkazala za učinkovito. Potrebovali boste tudi dodatno utež, pogonsko ploščo blazinice, kristalizacijsko blazinico in razpršilno steklenico za vlaženje prahu kristalizacijskega sredstva.
Koraki:
- Najprej je treba temeljito očistiti talno oblogo, tj. sijajne plasti, zaščitni premaz in nakopičeno umazanijo je treba odstraniti. To se izvede v skladu s predhodno opisano metodo. Očiščena tla nato nevtraliziramo s čisto vodo in pustimo, da se posušijo.
- Sredstvo za kristalizacijo visokega sijaja v prahu enakomerno potresemo (30 g/m²) na temeljito očiščena in suha tla in nato z razpršilom dodamo zmerno količino vode.
- Mešanico obdelamo s kristalizacijsko blazinico (srebrno), dokler ne dosežemo kremaste konsistence.
- Z blazinico obdelajte kristalizacijsko mešanico, dokler ne porabite materiala in dobite enakomeren lesk.
- Nato ostanke materiala – predvsem s fug – očistite s strojem z enim diskom, čistilno krtačo in obilo vode ter posesajte umazanijo s sesalnikom za mokro in suho sesanje. Po potrebi uporabite stroj za brisanje velikih površin.
Območna zmogljivost za to metodo je med 10 m²/h in 15 m²/h.
Metoda 2: mat sijaj zahvaljujoč fluorosilikatu brez voska iz pravega kamna z valjčno tehnologijo
Ta alternativna kristalizacijska metoda je primerna povsod, kjer zadostuje mat sijajni zaključek in so potrebne višje površinske zmogljivosti. Talna obloga, namenjena kristalizaciji, ne sme biti premazana ali predhodno obdelana. Če pa bi bilo tako, bi bilo treba najprej opraviti globinsko čiščenje oziroma odstraniti premaz.
Koraki:
- Stalno nameščene predmete pokrijte, da jih zaščitite pred nastajanjem prahu.
- Po potrebi izvedite globinsko čiščenje talne obloge v dveh korakih.
- S steklenico s črpalko razpršite tekoči kristalizator na dele (10 ml/m²) suhe talne obloge.
- Za enakomerno porazdelitev kristalizirajočega sredstva uporabite stroj za voskanje ali stroj za brisanje velikih površin.
- Uporabite čistilno-sesalni stroj z zelenimi krtačami, da kristalizirajoče sredstvo takoj nanesete na območje.
- Območje večkrat počasi očistite s polnim kontaktnim pritiskom, dokler ne dosežete sijaja.
- Uporabite (mehke) bele krtače, da območje sperite s čisto vodo, da poberete prah, ki nastane med kristalizacijo.
Površinska zmogljivost za ta proces je med 100 m²/h in 350 m²/h, odvisno od delovne širine pralno-sušilnega stroja, zaradi česar je ta metoda kristalizacije zelo učinkovita in stroškovno učinkovita.
Ta metoda je še posebej primerna tudi za teksturirane, klesane in apnenčaste talne obloge iz naravnega kamna, saj valjčne krtače same prodrejo v utore in povzročijo učinek kristalizacije.
